Original Beans - USTAVITE GORENJE AMAZONIJE - Z IZBIRO PRAVE ČOKOLADE

Amazonija gori in mnogi med nami ponoči ležimo budni ter se sprašujemo, kaj storiti. Nazadnje je svet v realnem času tako pretresla okoljska katastrofa, ko se je stopil jedrski reaktor v Černobilu. To, čemur smo priča v Amazoniji, je veliko bolj usodno. Toda to lahko razumemo, ukrepamo in to spremenimo.

Tukaj je prispevek Original Beans k ohranjanju Amazonije. Seveda bo najprej vključeval okušanje amazonske čokolade. Kot pravimo: Taste the Rare and Preserve it.

Vedeti morate, da Amazonija gori že leta. Ko smo leta 2009 prvič začeli pridobivati kakav za naš Beni Wild 66 %, smo to storili, da bi preprečili velike požare na savani Beni, ki so jih zanetili živinorejci, da bi spodbudili rast sveže trave za svoje črede. Le če lahko lokalni in avtohtoni prebivalci živijo od svoje zemlje na trajnostne načine, so opogumljeni, da branijo gozd pred živinorejci in velikimi agroživilskimi podjetji, ki zanetijo požare.

Tukaj nastopijo ozaveščeni potrošniki. Če se povežejo z lokalnimi prebivalci na nove, predane načine, lahko takšne nove vrednostne verige spremenijo svet. To pri Original Beans pridigamo in uresničujemo že več kot deset let. Z našimi redkimi čokoladami in programom One Bar : One Tree smo povezali več sto tisoč avtohtonih pridelovalcev kakava, ki ohranjajo gozdove, in ozaveščene kupce po vsem svetu. Posledično je bilo zasajenih in ohranjenih več kot 2,4 milijona dreves. In še veliko več jih je mogoče zaščititi v zibelki vsega kakava, Amazoniji.

Pri svojem delu za ekipo Bean Team pri Original Beans sem v preteklih letih potoval v številne oddaljene kraje v iskanju najredkejših kakavov na svetu, da bi jih okusil in ohranil. Ko se odpravljam na dolgo pot v Amazonijo, občutim globoko vznemirjenje. Tukaj še vedno divje in čisto raste kakav Beniano, ohranjen v gozdu. Toda tukaj, tako kot na vseh drugih izvornih območjih Original Beans, iz prve roke spremljamo tudi trd trk med usodo narave in njenih avtohtonih prebivalcev ter neizprosnimi zahtevami sodobnega sveta po usnju, mesu, soji in drugih industrijskih dobrinah. V takšnih okoliščinah vedno ponudimo naš nežen, okusen način iskanja kompromisa med potrošnjo in regeneracijo našega planeta: čokolado iz teh, najredkejših krajev na svetu.

Moje potovanje je namenjeno avtohtonim vasicam ljudstva Movima ob rekah Mamoré in Apere v Amazonskem bazenu. Ljudstvo Movima in njihova zemlja sta pod pritiskom govedorejske in sojine industrije, katerih agresiven sistem krčenja gozdov je povzročil nedavne gozdne požare, ki so pritegnili mednarodno pozornost.

Original Beans si prizadeva opolnomočiti lokalne skupnosti Movima v njihovih kakavovih tradicijah, hkrati pa zbira divji kakav Beniano in sadi raznolike kakavove agrogozdarske sisteme. Če lahko pokažemo, da se avtohtono ozemlje ljudstva Movima trajnostno upravlja in ohranja, bo to okrepilo njihove običajne zemljiške pravice ter preprečilo, da bi si govedorejci in sojina industrija to zemljo prisvojili in jo požgali. V tem trenutku ima ljudstvo Movima pravice do dela Amazonije, velikega za 100 tisoč nogometnih igrišč! Ali lahko odigram svojo vlogo pri njegovem varovanju za njihovo in našo prihodnost?

Na svojem potovanju navzgor po reki sem skušal dojeti resničnost, s katero smo se soočili: da je lahko v tako čudovitem kraju toliko stiske. Ure in ure nedotaknjenih gozdnih bregov, ki se dvigajo v neskončnih odtenkih zelene, prekinjajo le ptice divjih barv, ki prečkajo reko – rumeno-modre are, veličastne bele čaplje, enosekundni bežni pogled na vodomca. Toda ko smo prispeli v prve vasi ljudstva Movima, sem bil presenečen, ko sem videl, da so bile vse majhne lesene vaške hiše poplavljene. Tla v vaseh so bila trda kot s poplavo zglajena rečna struga. Ko smo se namestili, mi je vaški starešina povedal, da so njegova družina in sosedje v nedavni deževni dobi izgubili ves svoj pridelek. Zdaj so morali za preživetje računati na ribolov in lov ob reki.

Z malo zemlje in malo priložnostmi so mali samooskrbni kmetje in domorodna ljudstva najbolj prizadeti zaradi vremenskih sprememb, ki jih lokalno povzročata spreminjajoče se podnebje in krčenje gozdov, ter so jim tudi najbolj izpostavljeni. Opolnomočenje teh kmetov, da si s podnebno pametnim kmetijstvom ustvarijo boljše življenje, je ključno za njihovo preživetje. In navsezadnje tudi za naše, saj so Movima dejanski lastniki več deset tisoč hektarjev gozda. Tukaj sem zato, da pomagam ljudstvu Movima prilagoditi se spreminjajočemu se podnebju, hkrati pa jih podpiram pri ohranjanju njihovih gozdov.

Bolj kot samo potovanje po zibelki kakava je spoznanje, da smo vsi povezani v boju s podnebnimi spremembami in proti njim, moje potovanje po odročni reki Rio Apere naredilo zares nepozabno izkušnjo. Spoznal sem nove ljudi in razumel, da je naša usoda tudi njihova: lokalne domorodne voditelje, kot je Javier; mlade vizionarje, kot sta Soledad in Manuel; družine ribičev in kmetov ob reki; ter družino Chocolate Baures, ki nam pomaga pridobivati najbolj divja kakavova zrna na svetu – Davida, Hernana in Marcelo. To je naš naravni svet, skupaj ga ohranimo v vsej njegovi lepoti.

Po enournem letu z majhnim propelerskim letalom in celodnevni plovbi z ladjo, ob spremstvu bližnjih prijateljev Movima, končno okusim divjega. Pravi, izvirni benijski kakav, nabran v goščavi gozda. Majhni rumeni plodovi rastejo na temnih steblih, ukoreninjenih globoko v vodi, nad njimi pa se dviga gosta gozdna krošnja. Sprašujem se, kako je mogoče, da ta kakavova drevesa ne ovenijo, ko so njihove korenine več mesecev hkrati v rečni vodi.

Stara benijska drevesa rastejo visoko in živahno kot veliki grmi, s stebli, usmerjenimi v vse smeri. Videti jih je mogoče povsod ob reki, na otokih in nabrežinah. Domačini jim pravijo chocolatales, čokoladni otoki. Nekateri med njimi so zemeljske strukture, ki jih je zgradila predkolumbovska civilizacija, ki je živela v teh savansko-gozdnih pokrajinah leta 1000 pr. n. št. Nekateri znanstveniki trdijo, da so gojili kakav, drugi pa menijo, da so kakav tu razširili predvsem opice in ptice. Vsekakor opice, predvsem kapucinke in sajmaste opice, uživajo v kakavovih plodovih. Pa tudi veliki modro-rumeni makaji, ki letijo nad krošnjami kot zračni prenašalci semen. Pod njimi se gibljejo jaguarji, oceloti, tapirji in orjaški mravljinčarji, medtem ko vode naseljujejo piranje, kajmani, anakonde in rožnati rečni delfini.

Zrna, ki jih pridobivamo za naš Beni Wild 66%, rastejo na ozemljih več domorodnih skupin ob rekah. Zanje je nabiranje divjega kakava tradicionalen in trajnosten vir dohodka v kraju z malo drugimi priložnostmi. Savansko-gozdno območje je vsako leto v deževnem obdobju poplavljeno, kar domorodne skupnosti včasih prisili v nomadsko življenje. Ker je malo zemlje nad vodno gladino, Movime težko gojijo poljščine. Toda divji benijski kakav prenaša vodo in povsem običajna praksa je, da ga nabirajo s čolnom.

Sonce že štiri ure brez sence neusmiljeno pripeka na nas v čolnu, medtem ko plujemo navzgor po reki. Mamoré, ki ga napajajo tisoči potokov, ki se spuščajo z gora, začenja kazati svojo moč, ki ga bo ponesla vse do Amazonke. Priplujemo do skupine vodnih lilij sredi reke. Tako velikanske so, da imam občutek, kot da bi lahko hodil po njih. Ko se spomnim na piranje, črne kajmane in 100-kilogramske some pod nami, ostanem v čolnu. Ko motor čolna utihne, utihne tudi vse okoli nas. Ptičji klici zdaj odmevajo z izjemno jasnostjo. Slišim oddaljeni krik orla. Pozneje zaslišimo pljuskanje vode. Za nami rožnati rečni delfin prebije gladino. Trenutek pozneje se znova prikaže za še en pogled (kdo opazuje koga?) na drugi strani. Delfini, ki jim domačini pravijo bufeo, se zdijo radovedni, preden odplavajo naprej na svoj čarobni način.

Ljudstvo Movima ob rekah Apere in Mamoré živi z reko in od nje, z ribolovom in lovom. Danes kokonu stoletnih gozdov grozi, da ga bodo izgubili zaradi industrijskih monokulturnih pridelovalcev, ki jih podpirata vladi Bolivije in Brazilije.

Zdravi kakavovi gozdovi in agrogozdarski sistemi delujejo kot varovalni pasovi za krajino in kot koridorji za divje živali, ki se premikajo med ohranjenimi gozdnimi območji. Ti gozdovi skladiščijo ogljik, bogatijo tla, varujejo povodja, ustvarjajo padavine ter lahko svojim skrbnikom zagotavljajo veliko raznolikost hrane in virov dohodka. Ta model trajnostne rabe zemljišč kupci Original Beans spodbujajo in podpirajo, ko kupijo Beni Wild 66% in se pridružijo našemu programu One Bar: One Tree.

V Beni kupci Original Beans dodatno podpirajo prepoznavanje najboljših divjih dreves Beniano, ki jih bodo skupaj z drugimi drevesnimi vrstami vzgajali v vaških drevesnicah. Domorodnim skupnostim Movima pomagajo saditi v raznolikih in premišljeno zasnovanih agrogozdarskih sistemih. Spodbujajo pridelke, kot so juka, trpotec in avokado, za izboljšanje lokalne prehrane, medtem ko pridelki, kot so kakav, anato, piment, grandiflorum in banane, prinašajo boljši dohodek. Velika drevesa, kot so mahagonij, palo maria in massaranduba, so lahko za družine čez 20–30 let zelo dragocena. Nekatera drevesa prenašajo poplave, druga ne. Nekatera drevesa raje rastejo v senci, druga imajo raje polno sonce. Bolj ko je raznolikost robustna, bolj je odporna proti prihajajočim nevihtam, poplavam in skrajnim vremenskim spremembam. Le z odpornostjo in združenimi močmi se bodo Movima uprli ognjeni meji, ki jo potiskajo večji gospodarski interesi, ter zagotovili ohranitev svojih predniških deževnih gozdov v Amazoniji. Le skupaj bomo ohranili naš naravni svet v vsej njegovi lepoti.

Najboljši način za ohranjanje deževnega gozda za vse nas je v naših izbirah potrošnje. Potrebna so bila leta, da smo razvili vrednostno verigo Beni, ki sega v samo srce Amazonije. Zdaj je izbira vaša. #TasteTheRareAndPreserveIt